Otok v Ljubljani uvaja 22. mednarodni filmski festival Kino Otok

22. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema letos v Izolo prihaja med 10. in 14. junijem in z vsakim dnem smo bolj neučakani, saj se na notranjih in zunanjih platnih obeta izjemna in otoško prepoznavna filmska bera, pester spremljevalni program in kakopak fina muzika, v ritmu katere se bomo ob večerih zibali na Svetilniku. A da čakanje ne bo predolgo, in kot je že v navadi, s festivalskim ogrevanjem začenjamo že prej. Smer in utrip 22. festivalske izvedbe bosta nakazali dve uvodni projekciji, ki se bosta v okviru prve festivalske postaje − Otok v Ljubljani − zgodili v prihodnjih dveh tednih v ljubljanskem Kinodvoru.

 Kino Otok prihodnji teden izpluje z Otokom v Ljubljani 

Prva projekcija bo že čez teden dni, v ponedeljek, 23. marca, ob 18.30, ko je na sporedu intimen dokumentarni film Moji armenski duhovi (Mes fantômes arméniens, Tamara Stepanyan, 2025). Film, ki črpa iz raznolikega arhivskega materiala in avtoričinih osebnih spominov, raziskuje ustvarjalnost filmov, ki so nagovarjali univerzalne tematike identitete, ljubezni, prizadevanj in umetniškega izraza. Gre za filmsko tradicijo, ki je ustvarila nekatere med vizualno najosuplivejšimi in tematsko najsilovitejšimi filmi svojega časa. Film ne obravnava le sovjetskega armenskega filma, temveč tudi širšo tradicijo armenskega pripovedništva ter njegove osrednje teme – lepoto, zgodovinske preizkušnje in vztrajnost. Avtoričin proces je sprožila nepričakovana izguba očeta, znanega filmskega in gledališkega igralca Vigena Stepanyana, ki je bil v Armeniji zelo priljubljen, njegovega pogreba pa so se udeležili politiki, osebnosti iz sveta umetnosti pa tudi mnogi običajni ljudje. “Ko sem začela dialog z duhom očeta, iskati in zbirati sledi njegove kariere ter si znova ogledovati filme, v katerih je igral, sem naletela tudi na druge duhove iz zgodovine armenske kinematografije. Bilo je, kot da bi me oče prijel za roko in me popeljal v družbo duhov, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma. Od tod je prišla želja, da bi zgodbo armenske kinematografije predstavila v filmu,” je o nastanku filma zapisala avtorica Tamara Stepanyan, ki nas bo s svojim igranim filmom V deželi Arta (Le Pays d’Arto, 2025) obiskala tudi v Izoli in se o svojih filmih pogovarjala z otoškimi gledalci. 

V ponedeljek, 30. marca, ob 17.30 pa bo prav tako v Kinodvoru na sporedu še film ukrajinskega mojstra dokumentarnega filma Sergeja Loznice, Invazija (The Invasion, 2024), v katerem avtor dokumentira vsakdanje življenje svojih rojakov pod rusko invazijo. Kot je povedal Loznica, ga je enako kot pri filmu Maidan k snemanju Invazije spodbudilo življenje samo. “Vojna v Ukrajini je zame postala osrednja tema, nekaj, s čimer sem dve leti snemanja živel vsak dan. Spremembe, ki so se v državi zgodile v teh dveh letih vojne, so osupljive. Odločil sem se posneti kratke epizode, vsako na drugem kraju in v drugem času. Vsaka naj bi imela svojo zgodbo – začetek, sredino in konec. V dveh letih smo tako posneli in zmontirali trideset kratkih filmov, dolgih od pet do petindvajset minut. Novembra 2023 sem iz teh epizod začel montirati celovečerec, nekakšno panoramo ukrajinskega življenja v teh tragičnih časih.”