Ko bom mrtev in bel

Ko bom mrtev in bel / Kad budem mrtav I beo / When I Am Dead and Gone

Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1967, 75’

V morda najbolj kultnem filmu jugoslovanskega novega vala šarmanten dvajsetletnik brez službe in brez večjih ambicij tava po razpadajočem jugoslovanskem obrobju.

Džimi Barka (Dragan Nikolić), mlad sezonski delavec vprašljivih moralnih načel, se po izgubi službe poda na dolgo pot iskanja svojega mesta v družbi. Potovanje ga popelje skozi ves družbeni ustroj in zlasti obrobje socialistične Jugoslavije. 

Najbolj kulten Pavlovićev film je črna komedija, muzikal, mladostniška drama in sartrovsko-camusovski eksistencialistični manifest v enem.

“Zdi se mi, da se bližina etičnega poraza, ki jo zaznavamo v vsakem drobcu te družbe, najočitneje odraža v duhovnem profilu generacij, ki šele nastopajo. Junak mojega novega filma Džimi Barka je mladenič z zdravim življenjskim zagonom, vendar ne ve, kaj bi sam s sabo …” – Živojin Pavlović

“Osnova novega jugoslovanskega filma je zlasti podrejanje formalnih vidikov psihološkim vsebinam etične in metafizične dramatike današnjega človeka. In ta ‘novi film’ ne želi blesteti, temveč prizadeti.« – Živojin Pavlović

Živojin “Žika” Pavlović (1933–1998) je bil teoretik, pisatelj in filmski ustvarjalec, eno najpomembnejših imen v zgodovini srbske, tudi slovenske kinematografije. Je eden vodilnih predstavnikov novega jugoslovanskega filma poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja, kamor se umešča tako zaradi tematik kakor tudi formalnih inovacij svojih filmov. Za filmska in literarna dela je prejel številna priznanja, med njimi berlinskega srebrnega medveda za režijo filma Prebujanje podgan (Buđenje pacova, 1967).

Pred projekcijo, ob 19. uri, vabljeni na jam session mentorjev poletne šole Zgrabi zvok na isti lokaciji!

V sodelovanju z mednarodnim festivalom big bandov MareziJazz.