Moji armenski duhovi

Moji armenski duhovi / Mes fantômes arméniens / My Armenian Phantoms

Tamara Stepanyan, Francija, Armenija, Katar, 2025, 75’

Živopisno popotovanje po pozabljenem svetu armenskega filma raziskuje tradicijo, ki je ponudila nekatera vizualno najosuplivejša in tematsko najsilovitejša dela svojega časa.

V filmu se režiserka poda na živopisno popotovanje po pozabljenem svetu armenskega filma. Večplastni dokumentarec, katerega nastanek je zanetil pogovor avtorice z zdaj že pokojnim očetom, znamenitim armenskim igralcem Vigenom Stepanyanom, osvetli živahno in pogosto spregledano zgodovino, prepleteno z osebno izgubo. V dokumentarnem filmu, za katerega avtorica črpa iz barvitega in raznolikega arhivskega materiala in lastnih spominov, se gledalcem razkrije silovita kulturna in umetniška zapuščina. Film ne zaobjame le sovjetskega armenskega filma, temveč tudi trdoživega duha armenskega pripovedništva – njegove lepote, trdih borb in neomajnosti.

“Očetov odhod mi je na široko odprl vrata v preteklost. Preteklost Armenije. In preteklost armenskega filma. Obe intimno povezani. Ko sem začela dialog z očetovim duhom, ko sem začela iskati in zbirati sledi njegove kariere ter si znova ogledovati filme, v katerih je igral, sem naletela tudi na druge duhove iz zgodovine armenske kinematografije. Bilo je, kot da bi me oče prijel za roko in me popeljal v družbo duhov, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma. Od tod je prišla želja, da bi zgodbo armenske kinematografije predstavila v filmu. Ponuditi sem želela osebno filmsko popotovanje skozi zgodovino armenskega filma, organsko povezanega s političnim, družbenim in kulturnim svetom, ki danes ne obstaja več: sovjetskim imperijem.” – Tamara Stepanyan

Tamara Stepanyan se je rodila v Armeniji, v začetku devetdesetih let se je preselila v Libanon in nadaljevala študij na danski Nacionalni filmski šoli. Zdaj živi v Franciji in z več dokumentarnimi filmi in igranim prvencem velja za novi glas sodobnega armenskega filma.