Kruh in mleko

Kruh in mleko / Bread And Milk
Jan Cvitkovič, Slovenija, 2001, 68′

Surov in hkrati nežen poetično realističen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, a storijo vse, da ju ne bi našli.

Ivana zaradi zdravniške stavke dan prezgodaj odpustijo s programa zdravljenja alkoholizma. Vrne se k ženi Sonji in šestnajstletnemu sinu Robiju. Prvo popoldne doma mine v prijetnem vzdušju in Sonjinjem upanju na svetlejšo prihodnost. Naslednje jutro Sonja pošlje Ivana v trgovino po kruh in mleko, medtem ko gre sama pospravljat k premožnejši družini.

Na poti domov Ivan po dolgih letih sreča Armanda, sošolca iz srednje šole, ki je že od takrat na začasnem delu v Švici. Skozi pogovor ob šanku se izkaže, da je Armando nekoč, še pred Ivanom, preživel noč s Sonjo. Ivana to dejstvo tako vrže s tira, da skoraj nevede spije prvo travarico. To je uvod v tragično družinsko ljubezensko zgodbo.

“Neki prizor je takrat name (bil sem star 16 ali 17 let) naredil močan vtis. Možakar, družinski človek, ki sem ga na videz poznal, je okrog treh zjutraj obstal sredi lokala, popolnoma pijan, s plastično vrečko v roki. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je ta človek spoznal, da je zavozil svoje življenje. V vrečki, ki jo je nemočno spustil na tla, sta bila štruca kruha in liter mleka.
Ta prizor me je dolga leta spremljal nekje v podzavesti, dokler se nisem odločil, da bom po njem posnel film. In sicer tako, da sem tistemu trenutku dodal en dan prej in en dan potem, se pravi malo preteklosti in malo prihodnosti.” – Jan Cvitkovič

Izbor mladih selektorjev v sodelovanju s Slovensko Kinoteko.

Besedilo o filmu, ki je nastalo izpod peresa mlade selektorice Zare Čater

Kruh in mleko je celovečerni prvenec Jana Cvitkoviča, v katerem spremljamo ozdravljenega alkoholika, ki se spopada z osamljenostjo in odtujenostjo od sebe in svojih bližnjih. Hkrati pa je film tudi zgodba o ljubezni in toplini, ki kljub vsemu včasih nista dovolj, da bi zacelila rane v ljudeh in odnosih. 

V filmu spremljamo en dan v življenju glavnega junaka Ivana, ki s sanjami o boljši prihodnosti predčasno zapusti zdravljenje od alkoholizma. Jan Cvitkovič kot prispodobo za bedo, v kakršno vodi odvisnost, uporabi štruco kruha in liter mleka, ki pa sta morda še zadnja trohica upanja.

Ivan, ozdravljen alkoholik, se vrne domov k ženi Sonji in sinu Robiju, ki se z njegovo odvisnostjo spopadata vsak na svoj način. Sonja se zaradi posledic in stiske, ki jo je povzročila Ivanova odvisnost, počuti utesnjeno in zakrbljeno. Robi pa postaja vse bolj podoben Ivanu. Dan se začne, ko Sonja Ivana pošlje v trgovino po štruco kruha in liter mleka. Ivan na poti domov po dolgih letih sreča sošolca iz srednje šole, ki ga povabi na pijačo. Na začetku se Ivan pijači upira, a potem se le pusti prepričati.

Film je na videz zelo preprost, a osredotoča se na težke teme alkoholizma in odvisnosti. O teh temah, ki so bile v družbi vedno prisotne in vedno bodo, še vedno ne govorimo zadosti, čeprav so zelo pogoste ter del vsakdana. V filmu je predstavljen problem, ki se v danem okolju pojavlja velikokrat in se mu Ivan ne more umakniti. Prekomerno pitje alkohola je postalo nekaj normalnega in okolje v tem ne prepoznava problema. Posledice, ki jih odvisnost pusti na družini, pa lahko vodijo tako v fizičen kot tudi psihičen propad. Čustvena stanja likov so prikazana preko telesne govorice in tišine, v kateri lahko že na začetku filma začutimo polno tesnobnih občutkov in neizrečenih besed. Preko Ivanove odločnosti in želje, s katero se celo noč oprijema vrečke kruha in mleka, spoznamo, da mu ni vseeno zase in za svojo družino. Želi se držati upanja po svetlejši prihodnosti, toplini in ljubezni, ki pa je v družini ne zmorejo ali ne znajo pokazati. 

Črno-bela slika v filmu poudarja iskrenost in surovost zgodbe in izpostavlja tesnobne občutke likov. Tudi po triindvajsetih letih je film aktualen, saj kot družba še vedno nismo presegli tabujev o odvisnosti. Tema, ki se je je Jan Cvitkovič lotil na neposreden način, gledalcu ponudi vpogled v občutke in vsakdanjik tistega, ki se bori z odvisnostjo, in tudi tistih, ki jih odvisnost prizadane posredno.

Jan Cvitkovič se bo po projekciji pogovarjal z mladimi selektorji.