Navadna hruška in Mesto slovesa

Navadna hruška / Common Pear in Mesto slovesa / La Jetée

Navadna hruška / Common Pear, Gregor Božič, Slovenija, 2025, 15’, Mesto slovesa / La Jetée, Chris Marker, Francija, 1962, 28’

Sanjav in hkrati udaren filmski dvojček na križišču preteklosti in prihodnosti razmišlja o naravi in pomembnosti človekovega osebnega in skupnostnega spomina.

Navadna hruška, Gregor Božič, Slovenija, 2025, 15’ 

V bližnji prihodnosti, ki jo pestijo močno spremenjene klimatske razmere, se skupina znanstvenikov loti analize arhivskih posnetkov sadjarjev iz preteklosti, da bi ugotovili, kaj natančno je ljudi v starih časih vezalo na njihova drevesa. 

»Gregor Božič se v tej čudovito posneti mešanici dokumentarnega in igranega filma toplo pokloni starim sadjarjem iz goriške regije, ki so sadje cenili bolj kot le izdelek za prodajo.« – Ivan Ramljak 

Gregor Božič (1984) deluje kot režiser, scenarist in snemalec. Po študiju na filmskih akademijah v Ljubljani in Berlinu se je vpisal na podiplomski študij na Le Fresnoy – Studio national des arts contemporains. Kot direktor fotografije sodeluje s filmskimi ustvarjalci iz celotne regije, kot so Matjaž Ivanišin, Igor Bezinović in Nebojša Slijepčević. Od leta 2008 raziskuje stare in endemične sadne sorte. V sodelovanju s kmeti z italijansko-slovenskega obmejnega območja je zasadil poseben sadovnjak – genetsko banko starih sadnih sort – in napisal knjigo, v kateri so navedene vse najdene sorte in zgodbe, povezane z njimi.

Mesto slovesa, Chris Marker, Francija, 1962, 28’ 

Jedrska katastrofa skoraj povsem izbriše življenje s površja Zemlje. Redki preživeli raziskujejo potovanje skozi čas, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Bled spomin iz ranega otroštva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v času.  

Eden najlepših kratkih filmov vseh časov, skoraj v celoti sestavljen iz fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizični triler in ljubezenska drama. 

»Šlo je za nekakšno avtomatsko pisanje. /…/ Fotografirati sem začel zgodbo, ki je nisem zares razumel; koščki so se sestavili šele med montažo. Nisem bil jaz tisti, ki je zložil sestavljanko, zato bi bil nanjo težko kakorkoli ponosen.«
– Chris Marker 

Projekciji sledi pogovor z Marino Gumzi in Gregorjem Božičem.

S podporo Francoskega inštituta.